• JE FARNA CERKEV NA DOLAH PRI LITIJI OB CESTI DOLE - GABROVKA, GRAJENA JE V NEOROMANSKEM STILU

Po legendi naj bi na Dolah 5. julija 512 zapadel sneg. Zjutraj so našli v njem sledi, ki so vodile od Suhadol prosti Dolam. Ustavile so se na mestu, kjer danes stoji cerkev. Postavili so jo leta 512 in jo posvetili Mariji Snežni. Cerkvica je bila orientirana proti vzhodu in imela en zvonik. Spadala je pod župnijo Šentrupert do leta 1852, ko je postala vikarijat. Prvi omenjeni župnik je bil Jožef Zelenc, ki je dal leta 1858 sezidati novo župnijsko cerkev in prenovil podružnične. Od prvotne cerkvice, orientirane proti vzhodu, je ostal le zvonik ob cesti. Cerkev je bila posvečena 27. avgusta 1861 Mariji Vnebovzeti. Posvetil jo je škof Bartholomeus Widmer.

Cerkev označuje velika umetniška moč, saj je že na prvi pogled zelo lepa. Najprej nam pogled pritegnejo veliki polkrožni loki – okna, ki so bila v letu 2000 in 2001 obnovljena z vitraži. Oba zvonika povezuje mostiček, notranjost zvonikov pa krasijo štirje zvonovi. Pred vojno so bili bronasti, te pa so zamenjali železni. Vlil jih je livar KID. Na vhodnih vratih sta lesena reliefa sv. Cirila in Metoda, delo akademskega slikarja in kiparja Staneta Jarma.

Pri prehodu skozi glavna vrata v svetišče se nam veličastno odpre prostor-glavna ladja in dva »odcepa« ob vhodu-v obliki nekakšnega križa. Odcep levo naj bi bila nekoč krstilnica, ki na tem mestu ni nikoli stala, desno pa se lahko povzpneš na kor z mogočnimi orglami s 16-imi registri. Izdelala sta jih brata Mayer, oglarska mojstra v Feldkirchu na Predarelskem, leta 1913. že takrat so stale 15.000 kron. Med 2. svetovno vojno so jih odpeljali Nemci, vendar so jih krajani 1948 dobili nazaj. Franc Jenko jih je popravil in jih vrnil na staro mesto, kjer ponovno služijo svojemu namenu. Ob strani cerkvene ladje nas spremlja križev pot, delo Jurija Tavčarja. Izdelan je bil 5.6.1863, kar nam dokazuje napis na zadnji, 14. postaji. Isti slikar je poslikal celotno notranjost cerkve, izdelal kipe in okrasil oltarje. Na lesenih podstavkih so tudi kipi iz stare cerkve.

Na levi je oltar sv. Ožbolta. Je kamnit in v njem je tudi Božji grob. Ob strani sta kipa sv. Apolonije (na levi strani) in sv. Katarine (na desni)

Na desni je oltar sv. Jurija, ki je premagal zmaja, s kipoma na obeh straneh: sv. Andreja (na desni) in sv. Martina (na levi).

Stranska oltarja sta narejena v baročnem stilu, saj sta bogato okrašena tudi z angeli.

Do glavnega oltarja se povzpnemo po petih stopnicah in pridemo do podstavka v obliki sarkofaga. V središču je kip Marije z Jezusom v naročju, obkrožajo pa jo kipi sv. Petra, sv. Jožefa in sv. Joahima ter sv. Pavla, vsak s svojimi atributi.

V zakristiji je masivna lesena omara, delo domačina; na steni Tintorettova slika Vnebohoda, sv. Miklavža, sv. Mohorja in sv. Ortunata ter ohridske ikone iz 13. stoletja.