Kje in kdo smo?
.JPG)
Krajevna skupnost Dole pri Litiji je del občine Litija, ki leži v osrednji Sloveniji v Zahodnem Posavskem hribovju. Krajevna skupnost Dole leži na njenem skrajnem vzhodnem delu, 28 km izven Litije, med dolino reke Sopote na severni strani in dolino reke Bistrice na južni strani.
28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena, na robu Posavskega hribovja , na povprečni nadmorski višini 700m. Največja izmed vasi je vas Dole pri Litiji, ki je središče Krajevne skupnosti.
Če jo primerjamo z Občino Litija, ki meri 222 km2, Krajevna skupnost Dole pri Litiji zavzema kar 24,7% površine občine.
Do območja lahko dostopate iz Litije preko Gabrovke, Velike Preske ali Polšnika, iz Radeč po dolini reke Sopote, z dolenjske strani pa preko Mirne in Tihaboja ali preko Šentruperta.
O kraju
- Zgodovina kraja
- Kulturna dediščina
- Naravne znamenitosti
- Turizem
- Prireditve
- Rekreacija
- Krajevna skupnost
- Osnovna šola Dole
- Pošta Dole
- Prodajni center Dole
- Župnija Dole pri Litiji
- Društva
PONUDBA:
IGNACIJ KOTAR (1974)
DOLE
Moja ožja domovina
je Marijina dolina,
grad je nekdaj tamkaj stal
ime njegov je bil Tal.
Grad je bil pri dveh studencih,
to je bilo takrat še pri Nemcih,
Rezenberg je bil ta gradič,
lastnik njegov pa Semenič.
Od takrat sem to prepričan,
ko v Ljubljano bil sem klican,
imel ta grad lepo je obliko,
kot sem v muzeju videl sliko.
Turki so ta grad podrli,
ko so v Slovenijo udrli,
še od njega so spomini
v stari grajski razvalini.
Nemško ime Mariathal
spomin na njega še ostal
zdaj slovensko je le še DOLE
od kar ni zraven nemške smole.
Na Dunaju se nekaj je zgodilo,
cesarski sel prinesel važno sporočilo,
oddati moral nujno Borgermaistru
in nadalje tudi takratnemu katarstvu.
Prav tam, kjer sta zdaj dve lipi
je sel cesarski pasel dve kobili.
Ta kraj je še danes vsakemu odprt
čeprav od takrat ima ime cesarski vrt.
Zelo stari so spomini, to je res,
še starejši pa je suhadolski kres.
Tam staro keltsko je gradišče
in na ravnini spodaj pa grobišče.
Bil tudi tempelj je poganski
in narod s Kelti mešan je slovanski.
Apostola slovanska sta Ciril in Metod
z učenci svojimi razširila vero tudi tod.
Avgusta je zapadel sneg, so se čudili,
sezidat cerkev novo so obljubili.
Tako pa pravi nam legenda o Mariji,
da ona sama prostor je izbrala.
Izbrala si je sedanje Dole
zato se stari kraj imenuje Suhadole,
Mariji Snežni bila cerkev posvečena,
v cerkvi na desni strani je podoba njena.
V Šentrupertu v arhivu se še to dobi,
če mogoče videti še kdo želi.
Bo pa štiristo let že minilo,
odkar se je Dole osamosvojilo.
Oj ožja domovina moja
in pestra zgodovina tvoja,
kaj videla si in prestala
v času partizanstva in pregnanstva.
Prebivalstvo bilo daleč odpeljano,
domovje pa porušeno, požgano
opustošeno pa skoraj vse do kraja,
kaj naj potem še za nas ostaja.
Okupatorji so se tukaj naselili,
kmetije naše tujcem so delili.
Vrli borci naši so pa nastopili,
da našo zemljo so nam spet osvobodili.
Jaz iz tega nisem bil izključen,
bil tudi sam preganjan, mučen,
prej kot druge so me vzeli.
Ti dnevi niso bili zame nič veseli.
Po zaporih sem in tja so me vlačili
in z ustrelitvijo so dolgo mi grozili,
naposled vendarle le so se unesli,
umaknili grožnjo in mi prizanesli.
Da ohranili na to bi še spomine,
podajam vam še nekaj zgodovine,
saj domačega kraja to spomini,
napisal osemdesetletni starček sem mladini.
