Oglarska pot

oglarska pot

 

Spoštovani raziskovalec! Si na začetku 4 do 6 urnega sprehoda po Oglarski poti.

Na TOČKI 1 si oglej obvestilne table in se spoznaj z lovskim domom. Pot ti bodo kazala bela očesca in rdeče črte ali vodnik. Ne pozabi poslušati svojega srca in tišine, ko se boš potopil v lepote. Sprosti se in ne bodi neučakan, saj te čakajo presenečenja.

Stičišče lovcev in prijateljev narave ja zagotovo lovska koča, ki malce odmaknjena iz samega središča Dol pri Litiji s svojo lego in izgledom prijazno vzbuja vtis domačnosti in prijaznosti lovcev ter ljudi v teh krajih.

Divjad je sestavni del gozda. V njem najdejo zavetišče za bivanje, hrano in pogoje za razmnoževanje različne vrste živali. Na območju Dol pri Litiji je pestrost živalskih vrst izjemna, saj poleg običajne divjadi, kot so srnjad, jelenjad in divje svinje, tu občasno lahko opazimo tudi rjavega medveda, črno štorkljo, smrdokavro črno žolno in še nekatere zavarovane redke ptice. To je odraz neokrnjene narave na tem območju, saj lahko v nekaterih vodotokih srečamo tudi potočnega raka.

Da pa je številčnost divjadi v sorazmerju s prehrambenimi zmožnostmi okolja, poskrbijo lovci Lovske družine Dole pri Litiji, ki upravljajo z loviščem. S pravilno strukturo odstrela divjadi in pravilnim načinom krmljenja ublažijo pojav bolezni pri posameznih vrstah divjadi in zmanjšajo obseg škod, ki jo divjad povzroča v agrarni pokrajini.

Oglarjenje na Dolah še ni utonilo v pozabo, saj se na območju dobrih 2000 ha gozdne površine letno skuha do 30 kop. Kuhanje oglja ima v teh krajih dolgo tradicijo, saj so tehniko poogljevanja v pokončnih kopah v te kraje zanesli Italijani že v sredini devetnajstega stoletja. Na TOČKAH 2 in 6, v oglarskih vaseh Suhadole in Slavina vas bodo veseli oglarji in vam v zadovoljstvo pokazali, kaj so se naučili od svojih dedov.

Kuhanje oglja vsebuje več postopkov: pripravo lesa in transport drv na kopišče, pripravo kopišča, zlaganje in pokrivanje kope ter samo poogljevanje, razdiranje kope in embaliranje ter transport oglja.

Le še 40% oglarjev ima kopišča v gozdu, ostali pa v neposredni bližini doma. Drva oglarji najprej navozijo okrog kopišča, nato pričnejo z zlaganjem. Največkrat postavljajo kope, sestavljene iz dveh skladov drv in na zgornjem skladu oblikujejo še glavo kope. Ko oglar odreže strženice na vrhu glave, ja kopa zložena. Zloženo kopo oglarji pred osutjem z zemljo prekrijejo s smrekovimi vejami, listjem, senom ali svežo travo, da se prst ne vsipa med drva. Za črnjenje zemlja ne sme biti ne presuha in ne prevlažna. Ko je vsa kopa prekrita z zbito prstjo, je pripravljena za poogljevanje. Pojem poogljevanje moramo ločiti od pojma oglenitev.

Poogljevanje obsega vse faze dela od zažiganja, segrevanja pa do razdiranja kope. Oglenitev pa predstavlja sam fizični in kemični proces pretvorbe lesa v oglje. Ta proces uravnava oglar z napravljanjem lukenj za odvajanje dima, ki jih imenuje dimnice. Oglenitev se z vrha kope širi proti vznožju. Zadnje dimnice pa oglar naredi na sredini med prvim skladom in tlemi. Ko iz njih prične prihajati svetlo moder dim, je kopa kuhana. Oglar nato zapre vse odprtine in tako pusti kopo stati, da se ohladi. V ta namen oglarji kopo očistijo. Ko se ohladi, pričnejo z razdiranjem kope. Za to opravilo morajo biti prisotni vsaj trije oglarji, da vso količino oglja prečistijo in zložijo na rob kopišča, da se dokončno ohladi. To opravilo imenujejo »štoranje«. Ohlajeno oglje je tako pripravljeno za embaliranje v vreče različnih velikosti in za transport do kupcev.

Vsaka pot ima svoj čas in skrivnost v preteklosti. Zakaj Gradišče (TOČKA 3), kdo je živel in kaj je počel tukaj?
Tu je bila nekoč utrdba lesenih hiš in tu so našli žarno posodo.

TOČKA 4: Apnenca je po izdelavi podobna oglarski kopi. Žganje apna zahteva visoko temperaturo od 500 ° do 600 °C, zato je tako pridobivanje živega apna zapleten postopek.

Zazrite se v nebo, sever, jug, vzhod in zahod. TOČKA 5 vas želi opozoriti na vloge gozda. Gozd je naravno bogastvo, ki tako za človeka kot celoten prostor opravlja razne funkcije. Kot ekosistem ni pomemben samo za pridobivanje lesa in ostalih gozdnih dobrin, kot gozdni sadeži, divjad, stelja, ampak pomembno vpliva tudi na ravnovesje v celotnem človekovem okolju.

Če bi ovrednotili posamezne funkcije, bi ugotovili, da neposredna korist v obliki produktov gozda predstavlja le 20% celotne vrednosti. Ostale funkcije gozda se pokažejo v posredni obliki in so odložilnega pomena za življenje ljudi in živali. Tako gozd vpliva na klimo, je pomembno vodozbirno območje, v katerem predstavlja naravni filter za čistejšo vodo oziroma podtalnico. V današnjem času je to neprecenljiva vloga gozda. Gozd s svojo prisotnostjo (koreninskim sistemom, nadzemnimi deli in obilnim odpadom, ki ima ugoden vpliv na gozdna tla) blaži ali preprečuje: učinke erozijskega delovanja vode, vetrne erozije, snežne erozije, zadržuje padajoče kamenje, zemeljske plazove in usade. Tako gozd ščiti oziroma varuje nižje ležeče objekte in na ekstremno strmih območjih opravlja varovalno funkcijo. Vloga gozda pa ni zanemarljiva tudi v poučnem, raziskovalnem in rekreacijskem pomenu. Da pa bo gozd trajno opravljal vse funkcije, moramo prilagoditi način gospodarjenja, ki mora biti obziren do vseh gozdnih elementov.

TOČKA 7: Slap Bena ustvarja potok Bena, ki deli katastralni občini Dole pri Litiji in Šentlovrenc. Slap je zelo slikovit, saj je sestavljen iz več manjših slapičev pred osrednjim slapom, kjer voda pade v globino 8 metrov. V zimskem času se slap odene v ledeno preobleko, kaj za ogled še posebej privlačno.

Romanja imamo ljudje radi. Tudi mi danes romamo. Na naši poti je v Borju romarska cerkev sv. Katarine in sv. Roka (TOČKA 8). Njeno osnovo so kot kapelo postavili že grofje Svibenski. Orientirana je v smeri sever-jug in na vzhodni strani ima zvonik.

Morda smo na naši poti postali lačni in žejni. Postregli nas bodo v Dobovici Pr` Krjan (TOČKA 9), ki leži na nadmorski višini 760 m.

TOČKA 10: Na področju Dol in širše okolice se je v preteklem stoletju na premožnejših kmetijah pojavilo kar nekaj kovačnic, ki so jih gospodarji opremili s potrebnim orodjem za opravljanje najrazličnejših popravil na svoji kmetiji. Glede na to, da jih večina ni bila strokovno usposobljena za kovanje, so najemali t.i. potujoče kovače. Kovaštvo pri Mandlju je družinska tradicija.

V stari kovačiji imajo danes peresno kladivo (t.i. norca), ki je bil poleg kovaškega ognjišča osnovna delovna priprava v kovačiji. Največ izdelkov izpod kovaškega kladiva je bilo namenjeno znanim kupcem, prodajali pa so tudi po sejmih, eden pomembnejših je bil Gregorjev sejem na Veseli Gori, ki je še danes živ. Vsaka hiša ali vas je nekaj posebnega, še posebej Gradič Zavrh – Valvazorjev lovski dvorec, imenovan Neudorf (točka 12). Nekaj časa je bil gospodar gradu Janez Vajkard Valvazor. Iz gradu vodi skrivni rov, dvorec ima tudi viteško dvorano.

TOČKA 11: Spoštovani obiskovalec, dvignil si zastor nad lepotami in značilnostmi Dol. Blizu tvojega sprehoda se nahaja slikovita dolina Sopote, pa dolina Bistrice, v lepem vremenu pa se ti odstre pogled na naše prečudovite Alpe, Snežnik, Trdinov vrh, bližnji očak Kum pa je vreden obiska v vseh letnih časih.

Morda želiš sam zmleti moko ali speči kruh v krušni peči ali se samo pogovoriti s Košinatovo mlinarico. Je zima in bi se rad sankal in smučal? Zakaj pa ne? Se posladkal s postrvmi pri Celestini v Sopoti ali se poskusil pri vaških opravilih na kmečkem turizmu Pr´ Krjan v Dobovici. Morda obiskal oglarje na Gradišču …
Menimo, da ti lahko rečemo prijatelj. Pridi še med nas in pripelji prijatelje, da se srečamo in skupaj vselimo ob kopi.

zemljevid oglarske poti

oglarska-pot

  • start pohoda po Oglarski poti

oglarska-pot

  • Oglarska pot

oglarska-pot

  • označevalna tabla

oglarska-pot

  • predstavitev oglarstva

oglarska-pot

  • slap Bena

oglarska-pot

  • zaključek pri lovski koči